WC bouldering 2012 - Log Dragomer

Bouldering bo očitno še vedno tema na blogu, a tokrat bo beseda o najboljših. Gre za svetovni pokal v balvanskem plezanju, ki se je odvijal 21 in 22 aprila v Log-Dragomer. Sobotnih kvalifikacij si nisem ogledal, niti polfinala v nedeljo, saj bi moral v Logu postaviti bazni tabor. Sem se pa odločil za finale, navkljub le enemu slovenskemu predstavniku oz. predstavnici Mini Markovič. Seveda pomeni nekoliko več, če si v finalu ogledaš tudi domač nastop, toda glede na cca 120 prijavljenih tekmovalcev iz celega sveta, mi je šlo predvsem za ogled nečesa novega. Kaj pravzaprav mislim s tem – nekaj novega? Če se v plezalnici mučim s 6a (balvan), ob enem pa opazujem druge, ki so sposobni it do 8a, pač rečem – ja več trenirajo, so bolj suhi in kitasti ipd. Čeprav je to zgolj dober izgovor, kot pa priznanje da so fantje in dekleta dobri v plezanju. Toda ob prihodu v Log, sem že od daleč opazoval steno in se potiho spraševal – kje za vraga je pa kakšen grif?! No, da nisem zganjal panike egu, sem s kolegi zavil po pivo in se napotil k stojnici s plezalno opremo. Poleg nje je bila stena za »otroke«, kjer so smrkle delale dinamce ob katerih smo se vsi vprašali, če bi ga zmogli. Pustimo to za enkrat.

Nekako smo zmolzli pivo, ko se je pričela predstavitev finalistk in finalistov SP v balvanu. Fantje in dekleta vseh vetrov so si ogledali štiri probleme (štiri moške in štiri ženske), nato pa so vzeli pol ure za pripravo. 19:00 – pričelo se je. Že pri prvem problemu sem videl, da gre za plezalce, ki so najboljši od najboljših, najboljših, najboljših…, poenostavljeno – najboljši na svetu. V kolikor ležiš v naslonjaču pred TV, se ti zdi plezanje težko a vseeno možno. Med pa je ogled tekme v živo, zgolj nekaj metrov od stene, popolnoma druga stvar. Neglede na tekmovalca/tekmovalko, je bilo ozračje napeto, vsi smo ob problemih plezalcev zadrževali dih, stiskali prste na rokah v obliki oprimka, kot da plezamo mi. Nekajkrat vmes sem si rekel – pa kaj ti je, saj niti sekunde ne bi zdržal na oprimku. Takrat sem ponovno dvignil fotoaparatus in naredil nekaj posnetkov. Niso pro, niso lepi, so pa najboljše, kar sem takrat zmogel.  

Melissa Le Neve

                                                                                                      

Shauna Coxsey

Mina Markovič

Jakob Schubert

Rustam Gelmanov

Anna Stöhr

Aleksej Rubtsov (i think)

Thomas Tauporn

To easy, hi crowd!

Damn you wall!

Prej sem govoril o smrklah, no te punce in ti fantje so nekoliko starejši, ki so z mnogo treninga ter številnimi odrekanji vsem nam priredili spektakel. Hvala.  

Lep pozdrav,
Marko