Po slabih dveh letih sem ponovno obiskal PS Ascendo v Grosupljem. Znova so tu tesni plezalni čevlji, navite roke in vrečka magnezija. Kaj pa pas, vponke, štrik ipd.? Nič, to je nalepše pri bolderju. Samo smer za smerjo, kratka, dolga, dinamci, šalce, minimalci. Nima veze! Važno je, da se uživa.
Če je prvih nekaj plezanj zelo "tečnih", pa se po 5 plezalnem dnevu zadeve začno odvijati na bolje. Roke in prsti postanejo zopet močnejši, tudi delo z nogam ponovno steče kot je treba. Pa ego? Tudi ego se neguje, saj plezamo trije kolegi, ki smo po moči nekje enaki, razlike pa se kažejo predvsem v tehniki.
Če je prvih nekaj plezanj zelo "tečnih", pa se po 5 plezalnem dnevu zadeve začno odvijati na bolje. Roke in prsti postanejo zopet močnejši, tudi delo z nogam ponovno steče kot je treba. Pa ego? Tudi ego se neguje, saj plezamo trije kolegi, ki smo po moči nekje enaki, razlike pa se kažejo predvsem v tehniki.
Z veseljem bi pripel kakšno fotografijo iz plezalnice, a ni nobene letošnje, je pa spodaj povezava na youtube, kjer je posnetek izpred dveh let. Edina razlika je, da sem sedaj težji plezalec z drugimi plezalnimi čevlji :)
Zakaj drugi? Pri prvem nakupu sem se uštel pri številki, poleg tega pa so se La Sportiva Cobra nekoliko raztegnile, posledično pa bile že kar preveč udobne za plezanje. Plezanje je bolj redko, pa sem sedaj na novih Boreal QX, ki so nekoliko cenejše, zapenjanje na ježka pa je nekoliko bolj všečno. Se mi pa dozdeva, da je guma manj oprijemljiva.
Plezanje na bolderju je sicer meni povsem dovolj, toda letos se že dogovarjamo za plezanje v steni (zunaj). To bo definitivno nekaj novega zame, saj se bom končno srečal z vpenjanjem, varovanjem, ter naravnimi oprimki. Baje ni lepšega kot to, da se nekje sredi preplezane stene obrneš okoli in uživaš v razgledu, med tem pa te grejejo sončni žarki.
Obljubljen posnetek. Seveda, amaterji smo. Ampak se zabavamo.
Zapisov iz hribov verjetno ne bo do pozne pomladi, ko bodo gore kopne. Lahko pa se zgodi, da me kdo prepriča v dereze in cepin ter me vodi po zasneženih gorah, kar bi bila seveda ekstaza.
Plezanje na bolderju je sicer meni povsem dovolj, toda letos se že dogovarjamo za plezanje v steni (zunaj). To bo definitivno nekaj novega zame, saj se bom končno srečal z vpenjanjem, varovanjem, ter naravnimi oprimki. Baje ni lepšega kot to, da se nekje sredi preplezane stene obrneš okoli in uživaš v razgledu, med tem pa te grejejo sončni žarki.
Obljubljen posnetek. Seveda, amaterji smo. Ampak se zabavamo.
Zapisov iz hribov verjetno ne bo do pozne pomladi, ko bodo gore kopne. Lahko pa se zgodi, da me kdo prepriča v dereze in cepin ter me vodi po zasneženih gorah, kar bi bila seveda ekstaza.
Lep pozdrav.
Mare
