Na frutek in ego

Že v prejšnjem blogu sem vam omenil, da sem ponovno v plezalnih vodah. No od takrat se je kar nekaj stvari spremenilo, to je forma, tehnika in lokacija. Slednja se pravzaprav ni spremenila, ampak razširila. Kam? Iz not na ven, dobesedno. Z marcem se je tako zelo ogrelo, da je primorje s svojim skalovjem kar klicalo po zlorabi.

  To se je tudi zgodilo, za dva avtomobila zagrizenih mlečnezobcev se nas je spravilo proti Italiji, bolj točno Napoleonici. Izstop iz avtomobila je pospremil veter in vonj po primorju. Tudi sonce je kmalu pokazalo pomladno "moč" in nas vse bolj grelo. Če je pogled na stene fantastičen, pa je drobnogled okolice slab in močno upam, da v slovenskih plezališčih tega ni. Vsaka luknja in večji grm je bil namreč lokalno smetišče.

Pa pustimo to temo za drugič. Po krajšem sprehodu ob stenah smo se utaborili in lotili lažjih smeri, predvsem zaradi ogrevanja in ponovitve znanja vpenjanja ter varovanja. 

Po krajšem premoru in malici, smo se prestavili proti smerem od 5c - 6c, ter plezali naprej in v Top rope tough guys načinu.







                 --->top rope & tough guy <---

Kakor koli že, to plezanje v skali je bil moj prvič. V prvih dveh poskusih "ogrevalne serije" sem se znebil tresočih se nog ter popolnoma zaupal opremi in rokam. Potem, ko sem splezal 6a+ s precejšno lahkoto in imel težave s 5c, je postajalo vse bolj čudno. Iskanje dobrih stopov pa je v meni nabiralo tečnost, namreč kamor koli sem stopil je bilo "zlizano" in to mi ni po godu. Na koncu dneva sem potegnil črto, plastika zmaga.
Plastika, no pa se preselimo nanjo.

"moški grifi"

V plezalnici Ascenda sta v marcu ostala dva projekta "moški grifi" in "kače". Tu je bila želja le ena, hraniti ego in čim prej odplezati projekt. "Kače" so sestavljene iz 7-9 gibov (odvisno od tehnike posameznika), med tem ko so "moški grifi" precej krajši a mogoče zato nekoliko težji, vsebujejo pa 4-5 gibov, s tem, da ne gre za način plezanja roka-noga, ampak so noge vedno na stopih.
Po treh neuspelih plezanjih, so v četrto "kače" končno padle, veselje pa je bilo izraženo s krikom (Godzila style), zaradi katerega imajo otroci v sosednjem vrtcu še vedno more. Seveda podviga nismo dokumentirali, je pa video zapis iz tedna kasneje, ko je "kače" premagal še kolega Bizi. V aprilu ostaja projekt "moški grifi", toda vse kaže, da še ne bodo preplezani, saj smo zaradi obveznosti pričeli klestiti plezanje na plastiki.

Naj se vrnem še nekoliko v naravo. Konec marca sem izkoristil vabilo v plezališče Retovje, katero mi je veliko bolj ustrezalo kot Napoleonica, verjetno zaradi dobrih stopov in naklona stene. Od tu nimam nobenih fotografij ali video posnetkov. Smeri so dokaj zanimive a tudi "težke", saj je najlažja smer 6a. Gneče ni bilo, no, kakšno uro sva bila sama v plezališču. Mogoče bom po nekaj plezanjih v podobnih stenah spremenil mnenje, da je plezanje v "steni" brezzvezno.


Lep pozdrav iz sončne plezalnice