ponedeljek, 19. september 2011

Zakaj bi Štruco, če imamo Skuto

Odločitev, da se mi tokrat v hribih pridruži Matej je verjetno bila posledica tega, da sem dovolj dolgo utrujal. No tega seveda ne bo priznal, sam pa vem, da sem bil že malce tečen :) . Pustimo podrobnosti, tako smo se v petek odločili, da bo 17. september res idealen dan za Skuto (2532 m). Zakaj množina? Matej je povabil še "Bizija", s katerim sta lansko jesen imela "odpravo" Kal. 
Sobono jutro je bilo drugačno od drugih hribovskih juter, saj se je pričelo šele ob 4:45. Nekoliko kasneje smo štartali kot bi ponavadi, saj se tudi dan naredi nekoliko kasneje. Za izhodišče smo izbrali Suhadolnik, saj je bila za Mateja to prva letošnja hribovska tura in ni želel pretiravati z zahtevnostjo, pa čeprav....
S parkirišča pod Suhadolnikovo kmetijo smo štartali okoli 6:50, kar ni bilo prezgodaj, pa tudi prepozno ne, z zelo zmernim tempom smo Cojzovo kočo dosegli v 1h in 45min hoje ("zahtevnejša smer"). Fotografij do koče ne bom pripel, saj si pot lahko ogledate pod naslovnom Alternativa

 Razlogov za tako izmučena obraza ne poznam, mogoče sta pa videla kaj čudnega (Cojzova koča). Po precej dolgem premoru (več kot 30min), pa smo startali dalje. Še pogled na Grintavec: 









 

 Po 15 min hoje pridemo do točke, katero sem tako poželjivo gledal že, ko sem šel na Grintavec, no sedaj je bila smer prava. Naj dodam še en pogled nazaj, nad kočo strica Cojza (ki ga ni bilo doma) se naj bi dvigovala Velika Kalška Gora (desna fotografija).
 Predno se pot začne strmeje spuščati za kakih 100 višinskih metrov, prečimo še kratko "ožino", katero lahko vidite na fotografiji desno. Ožina je pošteno onečedena s fekalijami neznanih živali. Pa pustimo to za enkrat. Kmalu za tem, se nam odpre pogled na Dolgi hrbet, Štruco in Skuto, poleg tega pa tudi depresiven pogled na vso pot, ki je še pred nami. Na srečo v dobri družbi pot sploh ni tako zelo dolga. Nekje pod Grintavcem, ki se dviga z naše leve, pa stoji tudi zelo lep in nov bivak za 8 oseb.

  Kmalu za bivakom pod Grintavcem pridemo do novega križišča, ki nas levo usmeri za Skuto, desno pa za, no za kam, si poglejte na fotografiji spodaj. 

 Z zmernim tempom smo zasledovali še dve planinki, ki sta sicer imeli družbo planinca, toda njega smo enostavno zbrisali iz obzorja. Po nekaj minutni hoji se pot po melišču strmo vzpne :) .



 Planinke so nam pobegnile na levo, mi pa smo jo mahnili na desno (glej fotografijo na levi). Prišli smo na teren, ki je meni najbolj dolgočasen, to je melišče. Sicer je za sestop odličen, ker lahko hitro sestopaš, toda vzponi so mučni. Po melišču na srečo preidemo na zadnji del, pri katerem je res fino imeti čelado, saj lahko kaj hitro kdo dobi kak kamen na "pisker". Je pa tudi to tisti del, katerega smo čakali vsi trije, da tudi z rokami zagrabimo za skalo.
Na vrhu se priključi pot z Dolgega hrbta, korak pa po grebenu postane lažji.








 Potem, ko smo na svoji desni gledali Štruco, smo pomislili, da bi se nam prilegla še Skuta, tako smo naredili še za dobrih 10 minut hoje in dosegli 2532m visok vrh.  Čas 11:40.
Vsak se je veselil 
po svoje. 


(Fotografija 2: Model odzadaj: Crossfit na 2500??; fotografija 3: WOT?!)







Tokrat se je prvič zgodilo, da nismo imeli čudovitega razgleda, saj nas je dohitel podli oblak. Sicer smo bili še deležni občasnih sončnih žarkov, toda razgleda, razen na Logarsko dolino, ni bilo.

Zaradi težav (pri enih kolena, pri drugih hrbet), smo spust pričeli počasi a kot vedno, z užitkom.
Malica pa je bila z vrha Skute prestavljena na višino bivaka pod Grintavcem.

 








Po kosilu smo bili polni energije, kar lahko razberete tudi s fotografije desno zgoraj. Sloppy Joe in Buffalo chicken pa sta nam dala energije za sestop. 

Happy kemperja pri avtomobilu, seveda se je ob sezutju čevljev sprostil tak plin, da je na Grintavcu pričelo deževati. Ampak izpustimo podrobnosti, da nas ne bi pričeli preganjati zeleni.

Spodaj pa prilagam še tri fotografije za pofirbcat. 

Lep pozdrav.






 
 <------ t.i. falus


 Zelo verjetno, da gre za Križ (2433m) ----->














 Skoraj da že udomačen krokar, ki ni plačal za malico.







(Fotografije in besedilo sta malce čudno razmetana, saj urejevalnik povzroča precej težav).

2 komentarja:

  1. Lepa tura,vse čestitke,priporočam pa ti še vzpon preko Streže-vzhodna pot izhodišče lahko narediš v Kam.Bistrici in preko Žmavcarjev ni težko slediti poti do bivaka in potem gor na markirano pot sam ne se podajat gor v slabem vremenu-megli,je pa zahtevna zelo čez Strežo in adrenalinska,sestop pa narediš po tejle zahodni.
    Pa srečno:)

    OdgovoriIzbriši
  2. @Tone: Za letos bo očitno kaj kmalu konec za 2-tisočake. Naslednji plani v Kamniško-Savinjskih je izhodišče Suhadolnik, Stara koča, Bivak pod Kočno, Kokrska in Jezerska Kočna, čez Grintovc nazaj do Bivaka (za nočitev), potem pa še sprehod do Cojzove in v dolino.

    Za letos imam v planu samo še Prisojnik, upam, da ne bo v petek preveč snega zapadlo in da do nedelje skopne.

    Hvala za idejo ture, pa srečno.

    OdgovoriIzbriši