Šmarna gora. Nikoli si ne bi mislil, da pot na vrh (smer Vikrče - Pogačnikova pot) vodi tudi preko klinov in nam, v pomoč, ponuja pletenice. Sicer ne pišem, da gre za kak podvig ali kaj neverjetnega, gre pa za odlično pot, na kateri se lahko hitro naučiš/navadiš vpenjanja karabina, ki ga uporabljaš pri samovarovanju. Zakaj odlična pot, ker je blizu, ker je kratka in ker je ravno prav strma, da si resen in na njej vestno vadiš "hitro" vpenjanje.
Seveda, v kolikor se sučeš okoli z DSLR-jem, to izgleda nekako tako:
Prvi del, kjer so v pomoč klini in pletenica.
Komentar Mateja: Mare, sm prepenaš in to je to.
Pa en nej bo skos prpet!
(komentar samemu sebi doma: Mare vedno
preveri ISO nastavitve, pa tut če je breg)
Pogled nazaj 
Spust, da bo lahko sledila še ena runda.
Pozer, ki ga pri sončenju ne zmoti niti objektiv.
Kao, nekje daleč od vsega, pa čeprav gleda Ljubljano.
Tut za hece je traba bit.
Med pavzo in pogovorih o via ferratah, Skuti, Jalovcu in samovarovanju pa sva poslušala kako se vsake toliko oglasi karabin (klik). Sprva sva pomislila, da je še nekdo prišel na lekcijo pripenjanja, a tega možaka ni in ni bilo. Kmalu sva ugotovila, da je ena izmed plezalnih sten očitno polna, ravno pod nama se je nekdo pripenjal in treniral plezanje. Po videnju plezalca, ki je dosegel vrh sva imela v mislih le še plezalne čevlje, magnezij in vpenjanje. Predvsem jaz sem pričel o tem razmišljati, ker razen bolderjev še nisem poizkusil plezanja v steni (baje, da veliko zamujam).
Zaključna ugotovitev ob pivu je bila, da bi bilo zelo dobro kupiti še plezalni pas in kaj kmalu odriniti na dve lokaciji, v gore in v steno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar